Sedeč način življenja in telesna maščoba. Kaj razkrivajo raziskave?

Sodobni način življenja pogosto pomeni veliko sedenja, premalo gibanja in številne izzive pri ohranjanju zdrave telesne teže. Poleg uravnotežene prehrane in redne telesne dejavnosti znanstveniki že vrsto let raziskujejo tudi posamezne prehranske sestavine, med katerimi posebno pozornost vzbujata konjugirana linolna kislina (CLA) in fukoksantin – naravni karotenoid, značilen za rjave morske alge.

Zakaj sta ti dve sestavini zanimivi za raziskovalce in kaj so doslej pokazale znanstvene raziskave?

Zakaj ni pomembna samo telesna teža, ampak tudi telesna sestava?

Ko govorimo o uravnavanju telesne teže, pogosto najprej pomislimo na številko na tehtnici. Vendar telesna teža sama po sebi ne pove vsega.

Naše telo sestavljajo mišice, kosti, voda, maščobno tkivo in drugi organi. Dva posameznika z enako telesno težo imata lahko povsem različno telesno sestavo.

Posebno pozornost raziskovalci namenjajo maščobnemu tkivu, njegovi razporeditvi in povezavam s presnovnim zdravjem.

Dolgotrajno sedenje in premalo telesne dejavnosti lahko skupaj z neustreznimi prehranskimi navadami prispevata k neželenim spremembam telesne sestave.

Zato je pri uravnavanju telesne teže pomemben celosten pristop, ki vključuje prehrano, gibanje, kakovosten spanec in dolgoročno vzdržne življenjske navade.

Konjugirana linolna kislina (CLA) – kaj je in zakaj jo raziskujejo?

Konjugirana linolna kislina oziroma CLA je skupno ime za skupino večkrat nenasičenih maščobnih kislin iz družine omega-6.

Naravno je prisotna predvsem v mleku, mlečnih izdelkih in v govejem, ovčjem in kozjem mesu. 

CLA ni ena sama spojina, temveč skupina različnih izomerov linolne kisline. Med najbolj raziskanimi sta cis-9, trans-11 in trans-10, cis-12, ki se razlikujeta po razporeditvi dvojnih vezi.

Prav zaradi posebne molekularne strukture so te maščobne kisline zanimive za preučevanje procesov, povezanih s presnovo maščob, nastajanjem maščobnih celic in energijskim ravnovesjem.

Kaj razkrivajo raziskave o mehanizmih delovanja CLA?

Leta 2010 so Kennedy in sodelavci objavili obsežen znanstveni pregled raziskav, v katerem so analizirali različne možne mehanizme delovanja CLA.

Raziskovalci so se osredotočili na procese, kot so:

• Lipogeneza: proces nastajanja in shranjevanja maščob.

• Lipoliza: proces razgradnje shranjenih trigliceridov v maščobnem tkivu.

• Adipogeneza: nastajanje in razvoj maščobnih celic.

• Energijska presnova: procesi, pri katerih telo pridobiva in porablja energijo.

Pregled raziskav je pokazal, da lahko posamezni izomeri CLA vplivajo na različne celične signalne poti, povezane s presnovo maščob.

Vendar so raziskovalci opozorili, da so ugotovitve iz živalskih in laboratorijskih raziskav izrazitejše kot rezultati raziskav pri ljudeh. Razlike so lahko povezane z odmerki, vrsto uporabljenih izomerov in značilnostmi udeležencev.

Vir: Kennedy in sod., 2010 [1].

Klinična raziskava CLA pri ženskah s sedečim načinom življenja

Leta 2012 so Carvalho, Uehara in Rosa v reviji Vascular Health and Risk Management objavile klinično raziskavo, v kateri so preučevale mikroenkapsulirano CLA pri ženskah s sedečim načinom življenja in presnovnim sindromom.

Kako je potekala raziskava?

V randomizirani, s placebom kontrolirani raziskavi je sodelovalo 17 žensk, raziskavo pa jih je zaključilo 14.

Udeleženke so bile razdeljene v dve skupini. Ena skupina je dnevno prejemala 3 g mikroenkapsulirane CLA, druga pa placebo.

Obe skupini sta 90 dni sledili nizkokalorični prehrani.

Raziskovalke so spremljale spremembe telesne sestave, telesne teže, obsega pasu in izbranih presnovnih parametrov.

Kakšni so bili rezultati?

V skupini s CLA so zmanjšanje deleža telesne maščobe zaznali že po 30 dneh, medtem ko je bilo v skupini s placebom statistično značilno zmanjšanje glede na izhodišče zabeleženo po 90 dneh.

Čas merjenja	Skupina CLA	Placebo
Po 30 dneh	−2,68 odstotne točke	−0,70 odstotne točke
Po 60 dneh	približno −2,2 odstotne točke	približno −1,5 odstotne točke
Po 90 dneh	−3,32 odstotne točke	−1,97 odstotne točke

Rezultati predstavljajo zanimivo izhodišče za nadaljnje raziskovanje, ne pa dokončnega dokaza o učinkovitosti CLA pri uravnavanju telesne teže.

Vir: Carvalho in sod., 2012 [2].

Alga wakame – rjava morska alga z zanimivo sestavo

Alga Undaria pinnatifida bolj znana kot wakame, je rjava morska alga, ki naravno raste v obalnih vodah vzhodne Azije.

Že stoletja se uporablja v japonski in korejski prehrani, danes pa je priljubljena sestavina juh, solat in drugih jedi tudi drugod po svetu.

Wakame vsebuje različne naravno prisotne snovi, med drugim polisaharide, minerale in karotenoide.

Med njenimi značilnimi sestavinami je fukoksantin, naravni pigment iz skupine karotenoidov, ki prispeva k značilni barvi rjavih alg.

Kaj je fukoksantin?

Fukoksantin je karotenoid, ki ga najdemo predvsem v rjavih morskih algah, vključno z algo wakame.  Znanstveniki ga raziskujejo zaradi njegove posebne kemijske strukture in možnih povezav z različnimi presnovnimi procesi.

Laboratorijske raziskave in raziskave na živalih so se osredotočale predvsem na:

• presnovo maščob in maščobnih kislin,

• energijsko ravnovesje,

• delovanje maščobnega in jetrnega tkiva,

• celične signalne poti, povezane s presnovo,

• vnetne in oksidativne procese.

Pomembno se je zavedati, da ugotovitev iz laboratorijskih raziskav ni mogoče samodejno prenesti na učinke pri ljudeh.

Klinična raziskava: fukoksantin, fukoidan in presnovni parametri

Leta 2021 so Shih in sodelavci v znanstveni reviji Marine Drugs objavili raziskavo z naslovom:

Fucoidan and Fucoxanthin Attenuate Hepatic Steatosis and Inflammation of NAFLD through Modulation of Leptin/Adiponectin Axis.

Raziskovalci so preučevali kombinacijo dveh snovi iz morskih alg fukoksantina in fukoidana.

Kako je potekala raziskava?

V randomizirani, s placebom kontrolirani klinični raziskavi je sodelovalo 42 odraslih z nealkoholno zamaščenostjo jeter (NAFLD).

Udeleženci so bili razdeljeni v dve skupini:

• Prva skupina je prejemala posebno kombinacijo fukoidana z nizko molekulsko maso in stabiliziranega fukoksantina.

• Druga skupina je prejemala placebo.

Raziskava je trajala 24 tednov.

Katere parametre so spremljali?

Raziskovalci so analizirali različne biokemične in presnovne kazalnike, med drugim:

• skupni holesterol in trigliceride,

• glukozo na tešče in glikirani hemoglobin (HbA1c),

• jetrna encima ALT in AST,

• kazalnike zamaščenosti in togosti jeter,

• koncentracije izbranih vnetnih označevalcev,

• adiponektin in leptin.

Kaj so pokazali rezultati?

Po šestih mesecih so v skupini, ki je prejemala kombinacijo fukoidana in fukoksantina, v primerjavi s placebom ugotovili statistično značilne razlike pri več spremljanih parametrih.

Med drugim so poročali o nižjih relativnih vrednostih nekaterih jetrnih encimov, skupnega holesterola, trigliceridov in kazalnikov glukozne presnove.

Raziskovalci so opazili tudi razlike pri označevalcih vnetja in pri koncentraciji leptina.

V okviru dodatnih raziskav na živalih in celičnih modelih so preučevali možne biološke mehanizme, povezane z delovanjem maščobnih celic in jeter.

Vir: Shih in sod., 2021 [3].